GORSKO KOLESARJENJE

KAKO IZBRATI PRAVO KOLO?

Pridevnik »gorsko« nam vzbudi misel na gorato pokrajino in skupaj s kolesom na kolesarjenje v gorah. Tako naj bi gorsko kolo pomenilo vrsto kolesa, ki je prirejeno za kolesarjenje v gorah. V resnici izraz »gorsko kolo« pomeni bistveno bolj širok pojem. Namesto »kolesarjenje v gorah« je bolj primeren izraz »kolesarjenje v naravi«, vendar se tudi to izkaže za preozek pojem. Danes pod »gorsko kolo« razumemo tudi tako imenovane »dirt bikes« ali kolesa za izvajanje trikov med skoki, ki se izvajajo na skakalnicah, narejenih večinoma iz zemlje ali peska, kar je povezano z umazanijo, predvsem pri padcih, zato ime »umazana kolesa«. Druga veja so t.i. »street bikes« ali kolesa za izvajanje trikov na objektih v mestu. Tukaj je povezave z »naravo« že zelo malo, razen da se vse skupaj dogaja na prostem.

Tako za »gorsko kolesarjenje« niso potrebne gore, bistvena je izbira poti po katerih kolesarimo. Asfalt in makadam ne zahtevata veliko od kolesa, zato je za takšno kolesarjenje dovolj primerno treking kolo, čeprav so poti speljane v gorati pokrajini. Za gorsko kolo bo potrebno zaviti na kolovoz, zapuščeno mulatiero ali drčo za spravljanje lesa. Šele takrat se pokažejo prednosti imena, ki ga nosi gorsko kolo. Takšne poti, čeprav v okolici naselij, zahtevajo veliko od kolesa. Seveda pa je pravi užitek gorskega kolesarjenja v kombinaciji tovrstnih poti in gorke pokrajine. Takšen izlet lahko brez sramu imenujemo gorsko kolesarska tura.

Tako pri izbiri kolesa ni prvo vprašanje »katero kolo izbrati?«, prvo vprašanje naj bo »kje se želim voziti s kolesom?«.

Če je odgovor »vedno asfalt«, potem je prava izbira cestno in ne gorsko kolo. Če je odgovor »asfalt in makadam«, potem je prava izbira treking kolo. Če je odgovor »ne želim asfalta, makadam pa kvečjemu navzgor«, potem ste na pravi poti, da izbirate v kategoriji »gorska kolesa«.

GORSKA KOLESA

Na žalost si s tem odgovorom nismo veliko pomagali pri izbiri gorskega kolesa. Torej, kakšno in katero kolo izbrati? Odgovor “gorsko kolo” ni dovolj dober. Danes se pod tem imenom skriva cela plejada različnih gorskih koles, glede na njihov namen uporabe.
Toda pozor. Ne kupite kar vsakega vzmetenega kolesa, neglede na opremo in težo. Polnovzmeteno kolo iz veleblagovnice, ki ima 17kg in ga dobite za 150 EUR ne sodi v kategorijo »Free Ride«. Materiali so res težki, kar naj bi pomenilo tudi ustrezno trdnost pri spustu. Na žalost po prvem resnem spustu od kolesa (in verjetno tudi od vas) ne bo kaj dosti ostalo. Torej, ne uničite si veselja in zdravja s slabim nakupom! Izgled kolesa ni vse. Obstaja spodnja cenovna meja, pod katero se ne splača spustiti. Kolesa za 150 EUR so primerna samo za vožnjo na delo ali v šolo, neglede na izgled in opremo. Pridevnika »gorski« si kljub podobnemu izgledu ne zaslužijo.
V zadnjem času so se ustalile naslednje kategorije gorskih koles:

“Cross country” (XC) kolesa

Namenjena so tekmovalcem in rekreativcem, ki prisegajo na hiter vzpon in jim spust ne pomeni posebnega izziva. Pot navzgor je enaka tisti navzdol.

Značilnosti XC koles:

o Teža: od 8kg do 12kg.
o Vzmetenje: večinoma samo spredaj (80 – 100 mm), redko tudi zadaj.
o Naklon prednjih vilic: 71 stopinj

»All Mountain« (AM) kolesa

Namenjena so rekreativcem, ki se jim ne mudi navzgor in si po pravilu izbirajo adrenalinske spuste brez večjih skokov.

Značilnosti AM koles:

o Teža: od 12kg do 15kg.
o Vzmetenje: spredaj in zadaj (120 – 160 mm).
o Naklon prednjih vilic: 67 do 69 stopinj

»Free Ride« (FR) kolesa

Namenjena so vztrajnežem, ki si prigarajo pot navzgor z edino mislijo na spust, ki je zabeljen s t.i. »dropi« ali skoki do nekaj metrov višine. V obvezno opremo sodi plastična zaščita vseh sklepov ter integralna čelada.

– Značilnosti FR koles:

o Teža: od 14kg do 18kg
o Vzmetenje: obvezno spredaj in zadaj (160 – 200 mm)
o Naklon prednjih vilic: 66 do 67 stopinj


»Down Hill« (DH) kolesa

Namenjena so tistim, ki se ne trudijo s potjo navzgor – za to poskrbi sedežnica ali gondola. Seveda pa je povsem druga pesem spust navzdol, ki zahteva veliko poguma in po možnosti za spust prirejene proge. Zaščitna oprema je še za stopnjo višja od prejšnje kategorije.

– Značilnosti DH koles:
o Teža: nad 18 kg
o Vzmetenje: obvezno spredaj in zadaj od 250 mm naprej.
o Naklon prednjih vilic: 65 stopinj

Že prej sem omenil še dve kategoriji (»Dirt Bikes« in »Street Bikes«), ki pa ne predstavljata vožnje v naravi, zato jih ni v zgornjem seznamu.

Tako je naslednje vprašanje, kaj me veseli in kaj želim voziti? Če je odgovor znotraj ene od zgoraj naštetih kategorij, potem kolesa ne bo težko najti. Večji problem je, če se navdušujete nad dvema kategorijama hkrati, recimo DH in XC. Kolesa, ki bi zadostil obema ni.

Večina rekreativcev želi neke vrste kompromis – kolo, ki zagotavlja udobno pedaliranje navzgor in nudi veliko užitkov pri vožnji navzdol. Najbližje temu kompromisu je AM gorsko kolo

»All Mountain« GORSKA KOLESA

Ko se odločite za kategorijo, potem je nakup samo še vprašanje višine vašega proračuna, ki ste ga še pripravljeni žrtvovati za ta šport. Vendar tudi če imate veliko denarja in ste pripravljeni za kolo odšteti 3.000 EUR in več, izbira ni lahka, je pa toliko bolj prijetna.

Za gorsko kolesarjenje v kategoriji AM je priporočljivo kolo s prednjim in zadnjim vzmetenjem.

Cene koles približno linearno naraščajo do 2.000 EUR, od tu naprej boste za 5% boljše lastnosti plačali tudi do 3 krat več. Zanimiva je primerjava med dvema modeloma koles Specialized, ki so ju testirali v reviji Mountain Bike Action. Oba imata enake okvirje, razlika je le v opremi in posledično v ceni, prvi stane 1.500 $ in drugi 3.500 $. Pri iskanju razlik so ugotovili, da je razlika med obema kolesoma na 5km dolgi progi približno za polovico dolžine kolesa v korist dražjega modela. Kot zanimivost so navedli, da se na nekaterih odsekih proge cenejša varianta obnaša bolje od dražje. Torej, ne kupujte najcenejših koles, vendar se tudi pretiravanje z nakupom najdražjih modelov ne izplača. V najdražjo kategorijo sodijo tekmovalci in »šminkerji«.

Osnovni in najpomembnejši del kolesa = OKVIR

Temu delu kolesa večina kupcev nameni najmanj pozornosti. Vsi gledajo zadnje menjalnike (da je vsaj XT) in zavore (diski so full dobri). Pri okvirju jih zanima le barva in po možnosti napis (da bi bil vsaj Scott. Na žalost sta prav geometrija in trdnost okvirja tisti, ki določata vozne lastnosti kolesa in s tem naše počutje med vožnjo.

Trdnost okvirja določa material iz katerega je narejen okvir. Najbolj trdni so karbonski okvirji, ki pa imajo dve slabosti. Prva je izjemna krhkost ali občutljivost na udarce (kamenje, padci ipd.). Druga je cena, ki skoraj za dvakrat presega enake okvirje iz aluminija. Obe slabosti sta nepomembni za tekmovalce, za rekreativce pa lahko predstavljata pravo moro. Padec z dragim karbonskim kolesom lahko pomeni nakup novega okvirja ali dodaten strošek okoli 2.000 EUR. Za rekrativno vožnjo so tako bolj primerni aluminijasti okvirji, ki so nekoliko manj trdni vendar veliko bolj neobčutljivi na poškodbe. V teži med karbonskim in aluminijastim okvirjem je 10% razlike ali približno 300 gramov.

Najpomembnejše je osebno počutje na kolesu, ki se od človeka do človeka zelo razlikuje in je direktno povezano z geometrijo okvirja. Poiskati geometrijo, ki vam najbolj ustreza, pomeni neboleč hrbet, neboleča ramena in celodnevno zadovolstvo na kolesu. Pravo velikost in geometrijo kolesa določajo vaše osebne mere: dolžina rok in nog, dolžina zgornjega dela telesa, širina ramen ter vaša teža. Pravo velikost kolesa vam najlažje določijo t.i. kalkulatorji velikosti, primer je PPS (Perfect Position System) proizvajalca koles Canyon (http://www.canyon.com/_en/tools/pps.html).

Najpomembnejša mera pri geometriji okvirja je horizontalna razdalja med osjo sedežne opore ter osjo krmila, merjena na višini glave okvirja (glava okvirja = prednja cev v katero se namesti vilice). Na zgornji sliki je to 590 mm. Na žalost pa proizvajalci koles podajajo velikost okvirja z dolžino zadnje cevi, v katero je nameščena sedežna opora (na zgornji sliki je to 470 mm). Dolžina te cevi je odvisna od nagnjenosti zgornje cevi okvirja. Nekateri okvirji imajo zgornjo cev precej nagnjeno, kar pomeni kratko zadnjo cev. Pri manj nagnjeni zgornji cevi je zadnja cev daljša, čeprav vse ostale dimenzije ostanejo nespremenjene. Da je stvar še nekoliko težja, so dolžine zadnje cevi podane v palcih (1 palec »inch« = 2,56 cm). Tako dolžina zadnje cevi 470 mm pomeni 18˝ velik okvir. Nekatera kolesa z velikostjo 20˝ imajo enako horizontalno razdaljo (590 mm), zato so iz stališča počutja kolesarja enaka.
Preprosto navodilo za pravilno izbiro velikosti okvirja je naslednje: Velikost okvirja ugotovite s pomočjo PPS in si zapomnite horizontalno razdaljo. Ustrezali vam bodo tudi vsi okvirji ostalih proizvajalcev, ki imajo enako horizontalno razdaljo, neglede na njihovo oznako velikosti. To pravilo velja samo za izbiro znotraj iste kategorije koles (v tem primeru AM).

Oprema kolesa

Vse kar naložimo na okvir, da dobimo končno kolo, imenujemo oprema kolesa. Opremo kolesa sestavlja na prvi pogled majhno število različnih delov. Pri bolj natančnem pregledu ugotovimo, da to ne drži povsem. Seveda je kolo v tem pogledu v primerjavi z avtomobilom res skromno, vendar šoferji večine sestavnih delov avta ne poznajo, navdušeni kolesarji pa lahko debatirajo o vsaki komponenti posebej ure in ure.

Opremo kolesa lahko razdelimo na naslednje skupine:

1. Deli pogonskega sistema:

– gonilke, pedala, osi gonilk, prednji zobniki, zadnji zobniki, verige, menjalniki

2. Vzmetenje:

– vzmetene vilice, zadnji amortizerji, vzmetene sedežne opore

3. Zavore:

– ročke zavor, čeljusti zavor, zavorne obloge, disk zavore

4. Nadzor nad kolesom:

– krmila, končniki krmila, držala krmila, držala, ležaji glave kolesa, sedeži, sedežne opore

5. Kolesa:

– obroči, pesta, napere, gume

V svetu opreme gorskih koles v zadnjih letih močno prevladujeta japonski Shimano in ameriški Sram, ki je kupil tudi znanega proizvajalca vzmetenih delov Rock Shox, proizvajalca zavor Avid (bivši italijanski Grimeco) ter gonilk Truvativ. Ta poteza dokazuje Sramovo trdno odločitev, da postane resna konkurenca Shimanu. Sram večinoma širi svoj proizvodni program z nakupi že uveljavljenih proizvajalcev. Poleg naštetih navedimo, da Sramove verige proizvaja bivši Sachs.

Tudi po slovenskih trgovinah se da dobiti nekatere Sramove komponente, ki so večinoma kompatibilno z ustreznimi Shimanovimi komponentami. To ne drži za prestavne ročice zadnjega menjalnika, pri katerih en Sramov “klik” pomeni pomik za dva zobnika s Shimano menjalnikom. Tako lahko sestavite svoj najljubši paket opreme s komponentami enega ali drugega proizvajalca, dokler sta ročica in zadnji menjalnik iste znamke.

Tabela skupin opreme (pogonski sistem in zavore) za Shimano in Sram:

Uporaba

SHIMANO

SRAM

OKV. CENA

Tekmovanje
XTR, Saint

Sram XX, XO
1.500 EUR

Zahtevna rekreacija
Deore XT
Sram 9.0
1.000 EUR

Rekreacija
SLX
Sram 7.0
700 EUR
Deore
500 EUR

Vstop na rekreativni nivo
Alivio
Sram 5.0
300 EUR

Navedene so okvirne priporočene cene proizvajalcev in veljajo, če komponente kupite ločeno, torej ne skupaj s kolesom. Običajno so cene za opremo precej nižje, če je le-ta del že sestavljenega kolesa, še posebej proti koncu sezone, torej v jeseni. Cenejši nakup novih koles se običajno prične konec septembra ali v začetku oktobra. Za kolikor toliko resno gorsko kolesarjenje niso priporočljive skupine komponent od Alivia navzdol (Altus, Acera) in od Srama 5.0 navzdol.
Polega obeh “velikih” so prisotni še ostali, bolj specializirani proizvajalci za različne komponente.
Med proizvajalce vzmetenih delov kolesa – sprednjih vilic in zadnjega amortizerja, sodijo poleg že omenjenega Rock Shox-a v Sramovi lasti še ameriški Manitou, italijanski Marzzochi in ameriški Fox, ki se je uveljavil z zadnjimi amortizerji, sedaj pa izdeluje tudi vrhunske vzmetene vilice. Spodnji cenovni razred zastopa RST, ki se večinoma nahaja na cenejših kolesih z vilicami brez dušenja. V ta razred sodi tudi francoski Suntour, ki je bil pred 15 leti podobno veliko ime kot je danes Shimano.
Cene za prednje vzmetene vilice se gibljejo od 50 EUR do 1.000 EUR. Najnižji rang predstavljajo vilice, ki imajo samo vzmeti (elastomere) in so brez dušenja. Za dobro delovanje izberite vsaj RST ali Suntour vilice, ki se pričnejo pri 100 EUR. Bistveno boljše vilice imajo poleg elastomera še oljno dušenje, cene pa se gibljejo od 200 EUR navzgor. Lažje vilice imajo namesto elastomerov vzmetenje na zrak, dušenje pa je še vedno na olje. Te vilice so nekoliko dražje in se pričnejo pri 250 EUR.
Spodobno delujejo le vilice z dušenjem, zato vam ne priporočam manj od tega. Največja razlika, ki jo boste zaznali in občutili takoj, je prav na tem nivoju. Čeprav boste za vilice z dušenjem odšteli vsaj 100 EUR več vam nikoli ne bo žal tega nakupa. Dobra kombinacija je vzmet na eni in zrak na drugi strani vilic, saj vilice z vzmetjo boljše pobirajo manjše kamenčke, trdoto vilic pa je lažje uravnavati s pritiskom zraka.
Med proizvajalci zavor, predvsem disk zavor, so poleg Shimana in Srama cenjena imena še Magura, Hayes, Hope in Formula. Na trgu so prisotne mehanske zavore in nekoliko težje hidravlične. Glede vseh ostalih lastnosti (razen teže) so hidravlične zavore neprimerljivo boljše od mehanskih in tudi enostavnejše za vzdrževanje.
Znani proizvajalci ostalih delov, kot so kolesa, deli za nadzor nad kolesom, pripomočki, obleka in zaščita so Mavic, Ritchey, Truvativ, Tekro, X-lite, FSA, Thomson, Fiziik, Giro, San Marco, Selle Italia, Vetta, Topeak, Camelbak in ostali.
Ločeno naj omenimo še proizvajalce gum. Nenavadno je, da je znanih znamk iz avtomobilskega in moto sveta bolj malo. Mednje sodijo Michelin, Continental in Sava. Kolesarsko bolj znani so IRC, Bontrager, Specialized, Ritchey, Panaracer, Schwalbe, WTB, Hutchinson, Tioga.
Na koncu pa še najbolj znani sestavljalci celih koles. Na kolesih teh znamk boste našli vse zgoraj naštete proizvajalce in še kakšnega zraven. Nekateri tudi sami izdelujejo posamezne dele koles, predvsem gonilke, sedežne opore in pesta koles, npr. Cannondale in Specialized.
Veliko proizvajalcev dragih in zunaj znanih koles pri nas ne srečate. Primer tako imenovanih “Custom made” proizvajalcev so Ellsworth, Santa Cruz, Ventana, Tomac, Merlin, Devinci, Yeti, Whyte, itd. Med bolj znanimi imeni so še:

Darko Korbar
Ljubljana, december 2007,
zadnja sprememba november 2011